Dednopravne pogodbe

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju

Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka. Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Stranki sporazuma sta lahko samo prednik in njegov potomec. Bližina sorodstva ni pomembna, prav tako ni relevantno, ali bi bil potomec v času odpovedi lahko poklican k dedovanju po predniku. Odpoved velja za dediščino, ki bi jo dobil po zakonu kot v tudi v okviru nujnega dedovanja. Sporazum mora biti obvezno sklenjen v obliki notarskega zapisa v prisotnosti dveh prič. Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini, izjavljeni v pogodbi s prednikom, so enake kot posledice odpovedi dediščini. Če potomec ni v pogodbi ali v kasnejšem sporazumu s prednikom izrecno izjavil, da se odpoveduje samo zase, velja odpoved tudi za njegove potomce.

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je obligacijska pogodba z dednopravnimi elementi in se imenuje tudi izročilna pogodba. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Predmet pogodbe je premoženje, celotno ali samo del, ki ga ima izročitelj v trenutku sklenitve pogodbe. Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi premoženja upošteva tudi svojega zakonca ali izvenzakonskega partnerja, pod pogojem, da se on s tem strinja. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova parvica do nujnega deleža neokrnjena.

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.

Izročitelj lahko pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena z izročilno pogodbo in če ne poravna dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

Dednopravne posledice pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja:

• za osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno in razdeljeno je to vnaprejšnje dedovanje;
• premoženje, ki je bilo predmet izročitve in razdelitve, ne spada v zapuščino prednika in se ne upošteva pri ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine;
• osebe, deležne izročitve in razdelitve premoženja, ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti, razen, če ni v izročilni pogodbi drugače določeno;
• osebe, deležne izročitve in razdelitve premoženja, jamčijo druga drugi za pravne napake in skrite stvarne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev, ki so jih dobile z izročitvijo in z razdelitvijo.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba med živimi, ki ima obligacijski značaj, pri kateri gre za odplačno odtujitev premoženja. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Darilo za primer smrti

Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. Nima dednopravnih elementov, vendar predstavlja možnost za urejanje premoženjskopravnih razmerij med živimi, tako da ostane pogodbenik lastnik premoženja do svoje smrti.

Pogodba o preužitku

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.

Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme). Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.