Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka;

• je enostranska izjava volje (njen obstoj in vsebina sta povsem odvisna od oporočiteljeve volje),
• jo oporočitelj lahko vsak čas prekliče (gre za izjavo poslednje volje oporočitelja),
• je pravni posel za primer smrti (oporoka za časa oporočiteljevega življenja nima nobenega učinka, prav tako pa lahko oporočitelj s premoženjem zajetim v oproki za časa svojega življenja prosto razpolaga),
• je strogo osebni akt (nihče drug razen oporočitelja samega ne more določiti dedičev po oporoki)
• je strogo formalen pravni posel (veljavna je samo oproka, ki je narejena v eni izmed v zakonu predpisanih oblik),
• pri oporoki gre za oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem (s premoženjem določenim v oproki se lahko razpolaga drugače kot bi se z istim premoženjem razpolagalo na podlagi zakonitega dedovanja).

Pogoji za veljavnost oporoke

1. Oporočna sposobnost

Je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsak človek, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič.

2. Veljavnost oporoke

Oporoka je neveljavna, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zato, ker je bil v zmoti

Grožnja, sila ali zvijača ima za posledico neveljavnost oporoke tudi tedaj, če izvira od tretje osebe.

Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem.

Če so samo nekatera določila oporoke napravljena pod grožnjo ali s silo, zaradi zvijače ali v zmoti, so tedaj samo ta določila neveljavna.

Če gre za navidezno ali simulirano oporoko, v primeru ko hoče zapustnik z oporoko prikriti kakšen drug pravni posel, velja drugi, simulirani pravni posel, navidezna oporoka pa je nična.

3. Možnost in dopustnost vsebine oporoke

Zapustnik lahko v oporoki razpolaga z vsem svojim premoženjem, ki pa ga lahko tudi po napravi oporoke uporablja, ga oplemeniti, odsvoji, obremeni.

Zapustnik ne more razpolagati s stvarjo, ki ne obstaja več – pri tem pride do dejanske nezmožnosti vsebine oporoke.

V primeru, da je vsebina ali podlaga oporoke v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, s prisilnimi predpisi ali z moralo družbe, je oporoka nedopustna.

Oporoka je nična če je njena vsebina nemogoča ali se je ne da določiti.

Če oporočitelj v oporoki določi dediča svojemu dediču, je takšno določilo nično. Nična je tudi oporoka ali oporočna določba, s katero razpolaga zapustnik z zapuščino ali njenim delom v nedovoljen namen.

V primeru, da je nična samo posamična določba oporoke, lahko preostali del oporoke ostane v veljavi, razen v primeru, da oporoka brez nične določbe ne more obstajati.

Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes.

4. Oblike oporoke

Lastnoročna oporoka

• je zasebna pisna oporoka;
• napisana mora biti lastnoročno (ni nujno, da je napisana z roko, lahko tudi z drugim delom telesa);
• lastnoročno podpisana (z osebnim imenom, zadostuje tudi samo ime ali priimek, vzdevek pod katerim je oseba znana, z oznako družinskega razmerja);
• oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost, je pa koristna v primeru dokazovanja (pri datumu predvsem zaradi možnosti obstoja kakšne prejšnje oporoke).

Pisna oporoka pred pričami

• redna, zasebna, pisna oporoka;
• ni pomembno kako je zapis nastal (s tujo roko, mehanskim zapisovalcem, itd.) niti kdo je pisec;
• pogoj za veljavnost oporoke je, da jo oporočitelj zna in je tudi sposoben pisati in brati v jeziku, v katerem je oporoka sestavljena;
• oporočitelj jo mora podpisati pred dvema hkrati navzočima pričama in takrat izjaviti, da je to njegova poslednja volja;
• priči se na oporoki podpišeta s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči (pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke);
• oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki mora biti opravljeno sočasno;
• pričama vsebine oporoke ni treba poznati;
• neveljavna so določila pisne oporoke pred pričami, s katerimi je oporočitelj kaj zapustil oporočnim pričam, njihovim prednikom, potomcem, bratom, sestram ter njihovim zakoncem.

Sodna oporoka

• je redna, ustna, javna oporoka, ki lahko nastane le s sodelovanjem sodišča;

Za sestavitev sodne oporoke je pristojen sodnik posameznik vsakega okrajnega sodišča. Sodnik na zanesljiv način ugotovi identiteto oporočitelja in zapiše njegovo izjavo poslednje volje v sodni zapisnik, kamor vnese tudi podatke o drugih relevantnih okoliščinah. Oporoko mora zapisati, natančno po izjavi oporočitelja tako, da je njegova volja jasno izražena, vendar pa ga mora opozoriti na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom.

Oporoka sestavljena v tujini ali konzularna oporoka

• je redna, javna, ustna oporoka, ki jo sestavi državljanu RS, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne posle in sicer po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko.

Ustna oporoka

• je zasebna, izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino;
• oporočitelj izjavi poslednjo voljo ustno pred dvema hkrati navzočima pričama;
• takšna oblika oporoke velja samo v primeru, ko zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke;
• izjavo poslednje volje oporočitelja morata priči brez odlašanja zapisati in jo čimprej izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem.

5. Preklic oporoke

Oporočitelj lahko oporoko vsak čas v celoti ali deloma prekliče. Vsaka pogodba, s katero se oporočitelj zaveže, da svoje oporoke ali kakšnega njenega določila ne bo preklical, je neveljavna. Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči. Oporočitelj lahko oporoko prekliče molče tako, da napravi novo oporoko, v kateri razpolaga s svojim premoženjem drugače, kot v prvotni oporoki. Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše. Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja.