Dedovanje zaščitenih kmetij uživa posebno obravnavo in ga ne ureja Zakon o dedovanju (ZD) temveč Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Določene kmetije so v Sloveniji zaščitene z namenom ohranitve njihove celovitosti in preprečevanja drobitve, saj bi z le to lahko prišlo do olajšanje razprodaje zemljišč, s tem pa bi kmetija izgubila svojo prvotno funkcijo. Po ZDKG ima status zaščitene kmetije kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Dedič zaščitene kmetije je lahko na podlagi zakonitega dedovanja le oseba, ki ima lahko zakonito dedno pravico tudi po ZD. ZDKG določa da je v primeru da je lastnik zaščitene kmetije le ena oseba in je ob njegovi smrti več sodedičev deduje kmetijo tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. V primeru da se sodediči glede dedovanja ne sporazumejo, ZDKG določa drugačno dedovanje. Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec. V primeru da zakonca umreta hkrati ZDKG določa dedovanje take zaščitene kmetije. Če pa je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico. V primeru da tako dedovanje ni mogoče ZDKG določa druge možnosti dedovanja.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.