Na kakšen način lahko mama razdeli premoženje bratu in sestri?

Pozdravljeni,

Doma imamo situacijo, kjer bi rada moja mama razdelila svoje premoženje meni in moji sestri kot dediščino. Mama je lastnica hiše in stanovanja. Na kakšen način lahko to naredimo v izogib kasnejšim obravnavam na sodiščih.

Odgovor na vprašanje: Na kakšen način lahko mama razdeli premoženje bratu in sestri?

Spoštovani,

Premožensko stanje lahko uredite na več načinov;

1. del - Premožensko stanje lahko uredite z izročilno pogodbo

Z izročilno pogodbo se lahko oseba - izročitelj zaveže, da bo izročil in razdeli svoje premoženje med potomce, posvojence in njihove potomce, zakonca ali izvezakonskega partnerja. Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci (potomci), zakonec ali izvenzakonski partner, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Če kakšen potomec, zakonec ali izvenzakonski partner ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega. Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

2. del - Premožensko stanje lahko uredite s pogodbo o dosmrtnem preživljanju

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom. Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

3. del - Premožensko stanje lahko uredite z dednim dogovorom

S pogodbo o dednem dogovoru se potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec ali izvezakonski partner dogovorijo na kašen način si bodo razdelili pričakovano dediščino. V pogodbi se natančno definirajo predmeti in njihova vrednost, ki se razdeljuje med dediče. V pogodbi o dednem dogovoru je lahko vključen tudi zapustnik s svojim privoljenjem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Poudariti je potrebno, da s pogodbo o dednem dogovoru se premoženje zapustnika ne razdeli, temveč se potomci, posvojenci, zakonci ali izvezakonski partner med seboj zavežejo, kako bodo delili dediščino zapusnika po njegovi smrti. Pogodba mora biti notarsko overjena. Pogodba o dednem dogovoru je priročna in priporočljiva, saj se s podpisom pogodbe o dednem dogovoru izognemo morebitnim kasnejšim pravdam.