Dedno pravo
Iskalnik
Brezplačno svetovanje
Mnenja strank
-
Pozdravljeni, zanima me kje naj dobim papirje od zapuščine,po pokojni mami(sem edini dedič) ker jih ne ...
-
Pozdravljeni, sestra je v času življenja staršev dobila z darilno pogodbo od mame stanovanje (mama ...
-
Edini ki ste mi bili pripravljeni pomagati zastonj, vsak na katerega sme se obrnil, mi je hotel ...
-
Hvala za hitro in strokovno pomoč. Več kot očitno je da nekateri svetujejo "na pamet", medtem ko ...
Zakon o dedovanju |
Zakon o dedovanju Na spodnjih povezavah je razčlenjen Zakon o dedovnju
DRUGI DEDNI REDVeliko vprašanj prejmemo kdo spada v drugi dedni red po zakonu o dedovanju, v drugi dedni red spadajo starši pokojnika ter zakonec pokojnika. Drugi dedni red pride v poštev za dedovanje v primeru, ko ni nikogar, ki bi dedoval v prvem dednem redu, torej zapustnik ni imel nobenega potomca. V primeru dedovanja na podlagi drugega dednega reda, dedujejo starši polovico premoženja pokojnika, drugo polovico premoženja pa dedujejo zapustnikovi starši. V primeru, če zapustnik ni bil poročen celotno zapustnikovo premoženje dedujejo zapustnikovi starši. V primeru, da je en od staršev umrl pred zapustnikom dedujejo delež, ki bi pripadal umrlemu staršu zapustnikovi bratje in sestre. V primeru, da so tudi bratje ali sestre umrle, potem dedujejo njihovi potomci. V primeru, če so starši zapustnika umrli pred zapustnikom in je bil ta poročen, celotno njegovo premoženje deduje zapustnikov zakonec. V primeru, da je zapustnik umrl in v času smrti ni imel ne živečih staršev, niti ne zakonca, niti potomcev, niti bratov ali sester, dedujejo njegovo premoženje njegovi stari starši oziroma njihovi potomci. DRUGI DEDNI RED Drugi dedni red predstavlja tiste dediče, ki niso direktno potomci zapustnika ali povedano drugače, so družina, vendar ne najožja z izjemo partnerja oziroma zakonca. V drugi dedni red spadajo bratje, sestre, starši ter zakonec oziroma izven zakonski partner (Partner spada v drugi dedni red v primeru, ko se v zvezi ni rodil otrok ali je le ta umrl pred obema partnerjema). Največja sprememba v drugem dednem redu glede na prvi dedni red je seveda obdavčitev. V prvem dednem redu so dediči upravičeni plačila davka od dediščine, med tem ok v drugem dednem redu je potrebno plačati davek, višina le tega pa je odvisna od vrednosti premoženja. Naj kot opozorilo povemo, kaj je v podobnih situacijah največja napaka, ki jih stranke delajo. V času zapuščinskega postopka se dediči, na primer bratje ne dogovorijo kako bodo delili premoženje po svojem očetu, zato vsak skladno z zakonom o dedovanju prevzame idealni delež. kasneje ti bratje ugotovijo, da bi bilo smiselno narediti samostojne celote in si deleže razdelijo s darilnimi pogodbami, kjer morajo plačati davek. Če bi se tekom postopka dogovorili kdo bo prejel kateri del prmeoženja, ne bi bilo potrebno plačati davka na dediščino ali davka za promet z nepremičninami, ker bi bili kot dediči v prvem dednem redu davka upravičeni.
PRVI DEDINI RED Ko govorimo o prvem dednem redu po zakonu o dedovanju govorimo striktno samo o potomcih zapustnika ter o njegovem zakoncu. Kaj to pomeni? Pomeni, da pokojnikovo zapuščino dedujejo v prvi vrsti njegovi otroci in njegov zakonec, ki dedujejo svoje deleže v enakih delih, oziroma premoženje se enakovredno razdeli premoženje zapustnika. V primeru, da direktni potomec zapustnika umre pred zapustnikom in je ta direktni potomec imel svoje potomce, ti dedujejo delež, ki bi ga podedoval zapustnik na podlagi vstopne pravice. Drugače rečeno, vnuki lahko dedujejo na podalgi vstopne pravice po svojih starih starših v primeru, ko oče umre pred starimi starši. Obsatjajo tudi izjeme. V primeru če zapustnikov zakonec nima zadosti svojih sredstev za življenje lahko sodišče na zahtevo določi, da zakoncu pripada večji delež, kot sicer. V primerih, ko je dediščina manjše vrednosti, lahko zakonec deduje v celoti zapustnikovo premoženje. Enako možnost kot zakonec imajo tudi ostali dediči, v kolikor dokažejo, da nimajo potrebnih sredstev ali možnosti za preživetje in zato lahko zahtevajo povečanje dednea deleža, prav tako kot zakonec pa lahko zahtevajo celotno dediščino v primeru, ko je dediščina manjše vrednosti. Pri odločanju o zahtevkkih dedičev, mora sodišče upoštevati vse okoliščine, kot prvo premoženjske razemre in predvsem sposobnost dela, ali kakšne duge pridobitne sposbnosti, saj samo zaradi nesposobnosti pridobivanja premoženja se smatra upravičenost do povečanja dednega deleža proti ostali dedičem
Za začetek o dedovanju
Za začetek zapuščinskega postopka v katerem se opravlja dedovanje zapustnika veljajo izključno samo določbe zakona o dedovanju, izjeme so z drugimi zakoni drugače urejene izjeme. Zapustnik lahko prenese na svoje dediče v času dedovanja samo stvari in pravice, ki so prenosljive in so bila v času zapustnikove smrti v njegovi lasti. Vsi dediči so pri dedovanju enakovredni, tako tudi tuji državljani kot tudi otroci. Otroci dedujejo enako, če so rojeni v zakonu ali izvenzakonski skupnosti ali izven skupnosti. Tuji državljani lahko enakovredno dedujejo v primeru, če se uporablja načelo vzajemnosti, kar pomeni, da slovenski državljani lahko enakovredno dedujejo v državi iz katere dedič, ki bi je izrazil željo po dedovnaju izhaja. Dedovanje samo se lahko izvede na podlagi Zakona o dedovanju ali na podlagi oporoke, kot zadnje veljavne izjave volje zapustnika. z oporoko lahko zapustnik prosto razpolaga s svojim premoženjem vendar v okvirih in mejah, kot jih določa Zakon o dedovanju. V primeru, da zapuščina ni prevzeta s strani dedičev ali v primeru, da dedičev ni, postane vsa zapuščina last države. ZAKONITI DEDIČI Zakon o dedovanju omogoča dedovanje tistim osebam, ki so po zapustniku oziroma po pokojnem v prvi vrsti njegovim potomcem, njegovim posvojenci, ki so izenačeni z direktnimi krvnimi potomci in njihovi potomci, pokojnikov zakonec pa deduje enkovredno s sinovi in hčerami. Zapustnikovi starši so tudi lahko dediči, vendar smo v primeru, ko direktnih potomcev ni. Enako kot zakonec deduje po drugem zakoncu tudi moški in ženska, ki živita v izven zakonski zvezi, ampak samo v primeru, če je zakonska zveza med njima nezakonita oziroma prepovedana. Da ne bi prihajajlo do zmešnjav, se je uveljavilo pravilo zaporedja, kako se deduje premoženje zapustnika, ter v kakšne zaporedju oziroma, kdo je upravičen do premoženja zapustnika, ter kdo s prevzetjem svojega zakonitega deleža izkjuči druge dediče. Dedič bližnega dednega reda izključijo dediče iz bolj oddaljenega dednega reda s tem da prevzamejo dediščino.
|
Preberite več...