Dedno pravo
Iskalnik
Brezplačno svetovanje
Mnenja strank
-
Pozdravljeni, zanima me kje naj dobim papirje od zapuščine,po pokojni mami(sem edini dedič) ker jih ne ...
-
Pozdravljeni, sestra je v času življenja staršev dobila z darilno pogodbo od mame stanovanje (mama ...
-
Edini ki ste mi bili pripravljeni pomagati zastonj, vsak na katerega sme se obrnil, mi je hotel ...
-
Hvala za hitro in strokovno pomoč. Več kot očitno je da nekateri svetujejo "na pamet", medtem ko ...
Zakonito dedovanje |
Dedovanje na podlagi zakonaKrog zakonitih dedičev Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih pripada določeni osebi pravica do dedovanja, sta sorodstvo in zakonska zveza. V sorodstvo sodi tudi popolna posvojitev, saj ustvarja enaka razmerja kot naravno sorodstvo. Pravica do dedovanja izhaja tudi iz izvenzakonske skupnosti, saj je le ta glede pravnih posledic za partnerja izenačena z zakonsko skupnostjo. Zakonito dedovanje sestoji iz treh dednih redov:
Dedovanje zapustnikovih sorodnikov
Zapustnikovi potomci (zakonski in izvenzakonski) in zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci dedujejo zapustnikovo premoženje v prvem dednem redu. Posvojenci in njihovi potomci dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njegovi potomci, razen če je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena ali izključena.
Zakonec ali izvenzakonski partner deduje v prvem dednem redu skupaj z zapustnikovimi potomci, posvojenci in njihovimi potomci. Potomci otrok oziroma posvojencev dedujejo na podlagi vstopne pravice. Delež zakonca ni fiksen in se lahko zmanjša v korist otrok. Do zmanjšanja deleža lahko pride le na zahtevo otrok ali posvojencev zapustnika. V primeru da so se vsi zapustnikovi potomci odpovedali dedovanju, zakonec ali izvenzakonski partner ne deduje v drugem, ampak v prvem dednem redu. Dedni delež zakonca ali izvenzakonskega partnerja, ki deduje v drugem dednem redu se lahko poveča ali zmanjša. Pravica zahtevati povečanje dednega deleža je osebna pravica upravičenca (zakonca ali izvenzakonskega partnerja in staršev zapustnika) in ne preide na njegove dediče. Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo, z razveljavitvijo zakonske zveze ali če je njegova življenska skupnost z zapustnikom trajno prenehala. Obstoj izvenzakonske skupnosti se ugotavlja kot predhodno vprašanje pri dedovanju. Do dedovanja na podlagi izvenzakonske skupnosti lahko pride le v primeru, ko je izvenzakonska skupnost trajala do smrti zapustnika.
Kadar ni zapustnikovih potomcev, lahko zapustnikovi starši zahtevajo povečanje dednega deleža v breme zakonca, če nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Posamezni roditelj se ne more sklicevati na to, da nima potrebnih sredstev za preživljanje, dokler ima možnost, da lahko od svojega zakonca, to je drugega zapustnikovega roditelja zahtevati izpolnitev zakonite dolžnosti preživljanja. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža na račun potomcev umrlega roditelja.
Bratje in sestre zapustnika dedujejo v II. dednem redu na podlagi vstopne pravice, če eden od strašev ne deduje. V tem primeru gre njegov delež njegovim potomcem, zapustnikovim bratom in sestram. V primeru, da ne deduje noben od zapustnikovih staršev, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, potomci; očetov delež dedujejo njegovi potomci, materin delež delež njeni potomci. Nujni dediči Svoboda oporočnega razpolaganja je omejena z ustanovitvijo nujnega deleža, ki omogoča da ne more priti do popolnega neupoštevanja dedovanja po zakonu, saj gre določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine že po samem zakonu. Dedovanje nujnih dedičev ni oporočno dedovanje, ampak zakonito dedovanje posebne vrste. Razlika med zakonitim in nujnim deležem je v tem, da je nujni delež manjši od zakonitega, saj je del le tega. Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo namreč pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju, velikost njihovega nujnega deleža pa je odvisna od velikosti zakonitega deleža. Nujnemu dediču se v njegov nujni delež všteje vse, kar je od zapustnika kdajkoli dobil kot darilo in je upravičen zahtevati le še razliko. Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja. Nujni dedič, kot pravi zapustnikov dedič, odgovarja za zapustnikove dolgove na enak način kot drugi dediči, seveda v ustreznem obsegu. Nujni dedič dobi nujni delež samo če ga zahteva!
Absolutni nujni dediči so osebe bližnje sorodstvene vezi ali osebne povezanosti z zapustnikom med katere spadajo; zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši, njegov posvojitel, njegov zakonec ali izvenzakonski partner. Relativni nujni dediči so osebe, ki so lahko nujni dediči samo v primeru, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Mednje sodijo; zapustnikovi dedi in babice, ter bratje in sestre, v primeru popolne posvojitve pa starši zapustnikovega posvojitelja, ter otroci zapustnikovega posvojitelja. |
Preberite več...