Dedovanje zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega tovariša

(1) Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo in z razveljavitvijo zakonske zveze.

(2) zakonec nima dedne pravice:

1. če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena;

2. če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel;

3. če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

V okviru zakonitega dedovanja ima enak položaj kot zapustnikov zakonec tudi zunajzakonski partner, vendar pod pogojem, da je pravno priznana zunajzakonska skupnost obstajala vse do zapustnikove smrti.

V prvem dednem redu dedujejo zakonec in otroci (posvojenci) praviloma po enakih delih.

Zmanjšanje je mogoče zahtevati tudi, če je zakonec le nujni dedič, ali če zakonec deduje po oporoki in upravičenje uveljavljajo otroci (posvojenci) kot nujni dediči. V slednjem primeru nujni delež predstavlja namreč polovico deleža, ki bi ga otrok konkretno dobil, če bi prišlo do dedovanja po zakonu.