Dedovanje zapustnikovih staršev

Kadar ni potomcev, lahko zahtevajo tudi povečanje dednega deleža nasproti zakoncu, če nimajo sredstev za preživljanje

Posamezni roditelj se ne more sklicevati na to, da nima potrebnih sredstev za preživljanje, dokler ima možnost, da lahko od svojega zakonca, to je drugega zapustnikovega roditelja zahtevati izpolnitev zakonite dolžnosti preživljanja.

Če je življenjska skupnost med zapustnikovimi starši trajno prenehala, pa le eden od njiju nima potrebnih sredstev za življenje, lahko ta zahteva povečanje dednega deleža tako proti zakoncu, kakor tudi proti drugemu od zapustnikovih staršev. Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, lahko zahteva preživeli, ki nima nobenih sredstev za življenje, povečanje svojega dednega deleža tudi proti dedičem umrlega.

Dedovanje oseb, ki jih z zapustnikom veže posvojitev

ZZZDR kot edino obliko posvojitve ureja popolno posvojitev, s katero vse medsebojne pravice posvojenega otroka ter naravnih staršev in drugih sorodnikov prenehajo, otrok pa pridobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov.

ZD določa, da imajo posvojenci in njihovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot njegovi otroci in njihovi potomci. Posvojitelj in njegovi sorodniki imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih.

Posvojenci in njihovi potomci dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njegovi potomci, razen če je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena ali izključena.

Dedovanje zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega tovariša

(1) Dedna pravica med zakoncema preneha z razvezo in z razveljavitvijo zakonske zveze.

(2) zakonec nima dedne pravice:

1. če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena;

2. če se njegova zakonska zveza z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vedel;

3. če je njegova življenjska skupnost z zapustnikom po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

V okviru zakonitega dedovanja ima enak položaj kot zapustnikov zakonec tudi zunajzakonski partner, vendar pod pogojem, da je pravno priznana zunajzakonska skupnost obstajala vse do zapustnikove smrti.

V prvem dednem redu dedujejo zakonec in otroci (posvojenci) praviloma po enakih delih.

Zmanjšanje je mogoče zahtevati tudi, če je zakonec le nujni dedič, ali če zakonec deduje po oporoki in upravičenje uveljavljajo otroci (posvojenci) kot nujni dediči. V slednjem primeru nujni delež predstavlja namreč polovico deleža, ki bi ga otrok konkretno dobil, če bi prišlo do dedovanja po zakonu.

Dedovanje zapustnikovih sorodnikov

• Dedovanje zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega tovariša (Izvenzakonska skupnost se ugotavlja kot predhodno vprašanje pri dedovanju. Če sta razvezana, zakonec ne deduje. Zahteva lahko pomanjšanje ali povečanje deleža)

• Nezakonski otroci – izenačeni z otroci v I. dednem redu
• Dedovanje oseb, ki jih z zapustnikom veže posvojitev
• Dedovanje zapustnikovih staršev
• Bratje in sestre zapustnika