Vprašanje:

Mati mi je podarila z darilno pogodbo hišo, ko se je ločila od očeta leta 1985. Mama se je ponovno poročila leta 1991 in bila poročena do svoje smrti 2014. Sedaj njen mož od mene zahteva nujni delež od darila, hiše. Kako je mogoče, da moški sedaj zahteva nujni delež od premoženja, ki sta ga ustvarila moj oče in moja mati in sem ga dobil z darilno pogodbo preden je obstajala zakonska zveza med novim partnerjem in mamo?

Odgovor:

Ob smrti Vaše mame je bil njen zakoniti partner njen mož. Zakonec je skladno z Zakonom o dedovnju izenačen s potomci/otroci preminule osebe, torej ob smrti je pridobil status dediča. Ker je mati v preteklosti imela premoženje, ki ga je z darilno pogodbo odsvojila je na tak način prikrajšala ostale dediče za nujne deleže. Za razliko od ločitve, ko  se preverja osebno premoženje, kdo je kaj prinesel v zakon, se pri dedovanju tega ne preverja in en igra nobene vloge.

Lep pozdrav

Miha Dolenc

Tel: 040 30 30 84

Vprašanje:

S starim očetom sem živel skupaj v isti hiši in zadnjih 6 let tudi skrbel zanj. Stari oče je latnik hiše do 2/3, 1/3 sem dobil od stare mame v zameno za oskrbo, ki sem ji jo nudil. Stari oče je umrl in sedaj po njegovi smrti, bi rad moj bratranec se vselil v hišo, kjer je živel moj stari oče. Jaz njegovi vselitvi nasprotujem, vendar mi on pravi, da sva enakovredna dediča, ker da sta najina očeta bila brata in tako njemu pripada enak delež kot pa meni. ALi je bratranec upravičen do dediščine in se vseli v stanovanje starega očeta?

Odgovor:

V kolilkor sta z bratrancem edina dediča po zakonu o dedovnaju, potem ima v tem delu trditve prav, vendar v kolikor zapuščinski postopek še ni zaključen, potem ni upravičen do ničesar, saj še ni prevzel dediščine in zato še ne mora razpolagati s premoženjem kot lastnik. Dokler bratranec uradno dediščine ne prevzame, potem nima pravne podlage, da se vseli v stanovanje vašega starega očeta, glede na to, da ste pa solastnik do 1/3, potem brez vašega soglasja n mora narediti ničesar. V kolikor boste imeli težave tudi v prihodnje, vam svetujem, da nas pokličete na 040 30 30 84.

Lep pozdrav

Vprašanje: Ustna odpoved neuvedenemu dedovanju

Stari oče je zadnjih 10 let živel pri meni doma. Jaz kot vnuk sem bil edini v družini, ki je poskrbeti zanj. Moj oče je pokojni imam pa še dva strica, očetova brata. Po smrti starega očeta je bila razpisana zapuščinska obravnava, na kateri je sodnica povedala, da je stari oče napravil sodno oporoko eno leto pred smrtjo. Za oporoko ni vedel nihče od nas. Po oporoki je vse svoje premoženje zapustil meni. Zapustil mi je hišo, nam nezanano domačijo na dolenjskem, ki naj bi jo podedoval po svojem stricu, ter večjo količino denarja v delnicah za katere tudi nismo vedeli. V oporoki je stari oče tudi napisal, da vse premoženje zapušča meni, ker sem bil edini, ki sem mu pomagal ko je bil bolan medtem, ko ga sinova (strica) nista niti obiskala v vsem tem času. Pred zapuščinskim postopkom smo bili s strici na kavi, kjer sta oba rekla, da glede na to, da sem zanj skrbel in vse, da ne bosta zahtevala deležov, ko sta izvedela, da je premoženje tolikšno, sta oba spodbijala oporoko. Zanima me ali je ustna odpoved dediščini pred več pričami veljavna? 

Odgovor:

Odpoved neuvedenemu dedovanju je neveljavno, tudi v kolikor bi bilo veljavno sta se strica odpovedala dedovanju znanega dedovanja, vendar glede na nova dejstva bi prav tako lahko razveljavila svoji odpovedi, vendar odpoved dedovanju ustno ob kavi nima pravne veljave, prav tako če bi se dokazovalo pred pričami. V Vašem primeru imate večje možnosti uveljavljati vsebino oporoke kot razdedinjenje ostalih dedičev, saj v oporoki, kot ste navedli navaja zakaj ste upravičeni do vsega premoženja. Lahko bi se smatralo tako za neke vrste pogodbo o preživljanju, vsaj po vsebini, kot tudi za razdedinjenje ostali dedičev, torej Vam v določenih primerih ni potrebno izplačati niti nujnega deleža.