Zakon o dedovanju (ZD) v okviru dedovanja na podlagi zakona ureja in določa tudi institut nujnega deleža in nujnih dedičev. Po ZD so nujni dediči zapustnika njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali izvenzakonski partner in njegovi starši. Naštete osebe spadajo v krog absolutnih nujnih dedičev. V krog relativnih nujnih dedičev pa sodijo osebe, ki so nujni dediči lahko le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. To so zapustnikovi bratje in sestre in zapustnikovi stari starši. Pomembno pri nujnem deležu je, da ga upravičenci v zapuščinskem postopku uveljavljajo - zahtevajo, saj do »dodeljevanja« nujnega deleža ne pride že po samem zakonu. V primeru da pravico do nujnega deleža uveljavlja več oseb, pridejo pred vsemi drugimi kot nujni dediči najprej v poštev zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner. V primeru da ni nikogar od prej navedenih nujnih dedičev, pridejo na vrsto kot nujni dediči zapustnikovi starši in na temelju vstopne pravice njihovi otroci, vendar ti le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. In šele v primeru da ni nikogar, ki bi spadal v bližji zakoniti dedni red lahko uveljavljajo pravico do nujnega deleža zapustnikovi stari starši in ti spet le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Potrebno je povedati da znaša nujni delež zapustnikovih potomcev, njegovih posvojencev in njihovih potomcev, zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja eno polovico deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih na podlagi zakonitega dedovanja, nujni delež zapustnikovih staršev, njegovih bratov in sester ter njegovih starih staršev pa znaša tretjino deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih na podlagi zakonitega dedovanja.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.