Iskalnik

Brezplačno svetovanje

Pasica

Mnenja strank

  • Lucija
    Ko sem potrebovala pomoč, so mi pomagali. Ker je bila moja zadeva kompleksna in je nismo uspeli urediti ...

    Preberite več...

     
  • Barbara
    Pozdravljeni, zanima me kje naj dobim papirje od zapuščine,po pokojni mami(sem edini dedič) ker jih ne ...

    Preberite več...

     
  • Mel
    Pozdravljeni, sestra je v času življenja staršev dobila z darilno pogodbo od mame stanovanje (mama ...

    Preberite več...

     
  • Matjaž Dolenc
    Edini ki ste mi bili pripravljeni pomagati zastonj, vsak na katerega sme se obrnil, mi je hotel ...

    Preberite več...

     
  • Mojca K.
    Hvala za hitro in strokovno pomoč. Več kot očitno je da nekateri svetujejo "na pamet", medtem ko ...

    Preberite več...

Dedno pravo Pogosta vprašanja Dedovanje na podlagi zakon - zakonito dedovanje
Dedovanje na podlagi zakon - zakonito dedovanje

Do dedovanja na podlagi zakona – zakonitega dedovanja pride vedno v primeru da zapustnik ni napravil oporoke in obstaja zapustnikovo premoženje, ki je lahko predmet dedovanja. Zakonito dedovanje je tako rekoč dedovanje na podlagi Zakona o dedovanju (ZD), ki tudi predpisuje postopek dedovanja. ZD tako določa krog oseb, ki po zakonu pridejo v poštev kot dediči, pomembna pa sta sorodstvo in zakonska zveza. Na tem mestu moramo povedati da je popolna posvojitev izenačena s sorodstvom, prav tako pa je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko skupnostjo. ZD tako za zakonito dedovanje določa tri dedne rede, po katerih lahko pride do dedovanja po zapustniku. Prvi dedni red tvorijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner. Te osebe zapustnikovo premoženje dedujejo po enakih delih. V drugi dedni red ZD vmešča zapustnikove starše in zapustnikovega zakonca. Do dedovanja v drugem dednem redu pride le v primeru, da ni zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev ali če ti ne dedujejo. V takem primeru zakonec ne deduje sam v prvem dednem redu, temveč v drugem dednem redu skupaj z zapustnikovimi starši. Tako starša dedujeta polovico zapuščine po enakih delih, zakonec pa drugo polovico. V primeru da eden od staršev ne deduje in ni zapustil potomcev , pride do prirasti njegovega deleža, deležu drugega od staršev. V primeru da ne deduje noben od staršev in nimata potomcev, priraste njun delež , torej deduje celotno zapuščino zapustnikov zakonec. V tretji dedni red ZD uvršča zapustnikove dedke in babice. Ti pridejo v poštev kot dediči le v primeru da iz bližnjih dednih redov ni nikogar ki bi lahko dedoval po zapustniku. Tudi tu veljajo glede prirasti enaka pravila kot v drugem dednem redu.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Brezplačno svetovanje

Pasica

Pogosta vprasanja

Vprašanje: Mati mi je podarila z darilno pogodbo hišo, ko se je ločila od očeta leta 1985. Mama se je ponovno poročila leta 1991 in bila poročena do...
Vprašanje: S starim očetom sem živel skupaj v isti hiši in zadnjih 6 let tudi skrbel zanj. Stari oče je latnik hiše do 2/3, 1/3 sem dobil od stare mame v...
  Vprašanje: Umrl je moj stari oče, moj oče je že pokojni. Izvedel sem, da je stari oče vse svoje premoženje podaril z oporoko moji sestrični. Glede na...
Vprašanje: Ko je mama umrla je oče rekel, da mama ni imela nobenega premoženja razen nekaj premičnin, zlatnine. Sedaj je umrl tudi oče. Ko smo...

Facebook



Nazadnje dodano

Najbolj brano

Ključne besede


Narejeno z Joomla!AZZ.

POKLIČI ZDAJ!

Brezplačno svetovanje

040 30 30 84

Vse informacije o dednem pravu na enem mestu!