Zapustnik lahko s svojim premoženjem za primer da se »izogne« razpolaganju z njegovim premoženjem na podlagi zakona - zakonitemu dedovanju, lahko odloči za razpolaganje s svojim premoženjem na podlagi oporoke. Oporočno dedovanje določa Zakon o dedovanju (ZD). Da pa ne pride do kasnejšega izpodbijanja oporoke s strani zainteresiranih oseb mora oporoka zadostiti določenim pogojem. Oseba, ki napravi oporoko mora biti kot prvo oporočno sposobna, to pomeni da mora biti stara najmanj petnajst let in mora biti sposobna za razsojanje. Oporoka je po drugi strani enostranska izjava zapustnikove volje, ki pa jo mora zapustnik izjaviti hote in po svoji volji, ne glede na to ali gre za nastanek, spremembo ali preklic oporoke. Oporoka mora biti prav tako sestavljena v eni izmed oblik predpisanih z ZD. Te oblike so na primer lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami, sodna oporoka in ustna oporoka. Nenazadnje pa mora biti vsebina oporoke možna, dopustna , določena ali določljiva. To pomeni da mora stvar omenjena v oporoki ob razglasitvi oporoke obstajati, oporočitelj mora biti lastnik naklonjene stvari, vsebina oporoke pa prav tako ne sme biti v nasprotju z ustavnimi ali drugimi predpisi ali moralo. Neizpolnjevanje omenjenih pogojev za veljavnost oporoke ima lahko določene posledice. V primeru da zapustnik v času ko je napravil oporoko ni bil oporočno sposoben, je le ta neveljavna. Če v oporoki ni izražena prava in resnična volja zapustnika, torej če je bila ta na primer sestavljena zaradi sile ali grožnje, v zmoti, zaradi zvijače, je oporoka lahko nična, neveljavna ali izpodbojna. Če oporoka ni napravljena v eni izmed oblik predpisanih z ZD ima to za posledico izpodbojnost oporoke in možno konverzijo v drugo obliko oporoke. V primeru da pa je vsebina oporoke nemožna, nedopustna, nedoločena ali nedolčljiva pa je oporoka nična.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.