Vprašanje:

Po smrti mame sem z njenega računa kot pooblaščenec dvignil ves denar s katerim sem delno pokril stroške njenega pogreba, ostalo sem doplačal sam. Eden od dedičev je zagrozil s kazensko prijavo, če od tega denarja ne dobi svoj tretinski delež. Vprašanje je ali je bilo moje dejanje protipravno in če, kako naj potem vse ostale dediče prisilim, da nosijo stroške pogreba?

Če ste kot pooblaščenec na računu Vaše mame dvignili denar za kritje stroškov njenega pogreba. Vsota na računu Vaše mame ni zadostovala za kritje vseh stroškov pogreba in ste sami pokrili ostale stroške pogreba in lahko dokažete z računi in izpiski iz bančnega računa, nihče od ostalih dedičev, ne mora terjati od vas tega denarja. V primeru, kot ste napisali, ko ste sami morali doplačati pogrebne stroške, lahko v zapuščinski obravnavi zahtevate vrnitev vaših nastalih stroškov.

Miha Dolenc

Vprašanje:

Zanima me ali je naslednja priča veljavna: dedi in babi zapuščata premoženje eden drugemu po smrti katerega izmed njih (mož ženi in žena možu). Ali sta lahko priči njuni hčeri, ki sta dejansko v tem primeru izključeni iz dedovanja? Njuno dedovanje bosta dedi in babi uredila z drugo oporoko - torej po smrti obeh?

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Odgovor:

Priče naj ne bi imele interesna na usodi zapuščine oporočitelja, kajti v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo skušale vplivati na oporočiteljo izvajo volje. Prav tako po zakonu o dedovanju razpolaganja na podlagi prič kot so oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja, so neveljalna saj zakon žali eliminirati interes prič da bi vpivale na voljo oporočitelja.Sicer je iz Vašega vprašanja razvidno, da želita Vaša stara starša narediti oporoko pred pričami. Ne glede na to če sta priči oporoki hčere, ne pomeni da jima ne pripada nujni delež, ki ga po zakonu lahko zahteva.

Predlagal bi Vam, da se oglasite v naši pisarni, kjer Vam lahko svetujemo kako izpeljati celoten postopek skladno z zakonodajo.

Miha Dolenc

Mati mi je leta 1993 podarila z darilno pogodbo hišo v kateri je živela, v zameno je bilo dogovorjeno, da bom za njo skrbel. Tekom let sem v hišo vložil veliko vsoto denarja, saj je bila hiša potrebna temeljite prenove in tudi povečali smo jo za naše potrebe. Vse od leta 1993 sem skrbel za mamo, ki je letos umrla. Mati ni zapustila nobenega premoženja. Po smrti mame, me sedaj toži brat za določeno vsoto denarja. Kaj naj naredim?

Spoštovani, kot ste napisali ste za mamo skrbeli 18 let in vlagali v hišo, ki Vam je bila podarjena s strani mame. Sigurno je Vaš brat upravičen do nujnega deleža, ki mu pripada po zakonu, vendar se lahko sami javite v zapuščinskem postopku kot upnik, saj ste skrbeli za vašo mamo vsa ta leta. Sicer priporočamo, da to ne izvedete sami in se obrnite na strokovnjaka, ki Vam bo pripravil celotno cenitev in strokovno utemeljil zahtevek. Sicer niste navedli za kakšen znesek vas brat toži, vendar je lahko Vaš znesek oskrbe, ki je nastal tekom let lahko enak ali celo presega zahtevek brata. Potrebno je tudi ugotoviti vrednost hiše, ki Vam je bila podarjena in višina Vašega vložka v hišo.

Priporočamo Vam, da se oglasite v naši pisarni, kjer Vam bomo brezplačno pregledali dokumentacijo in Vam svetovali, kako izpeljati postopek, Vam v korist.

Miha Dolenc

V primeru, da je vaš oče sposoben brati in pisati, je najenostavnejša oblika oporoke lastnoročna oporoka, ki jo vaš oče lastnoročno napiše in se pod njo lastnoročno podpiše (lahko tudi samo z vzdevkom ali oznako družinskega razmerja). Priporočljivo je, da se na lastnoročni oporoki napiše tudi datum, kdaj je bila oporoka napisana, predvsem zaradi morebitnega obstoja  kasnejše oporoke.