Dedno pravo -
Pogosta vprasanja
|
Zapustnik lahko s svojim premoženjem za primer da se »izogne« razpolaganju z njegovim premoženjem na podlagi zakona - zakonitemu dedovanju, lahko odloči za razpolaganje s svojim premoženjem na podlagi oporoke. Oporočno dedovanje določa Zakon o dedovanju (ZD). Da pa ne pride do kasnejšega izpodbijanja oporoke s strani zainteresiranih oseb mora oporoka zadostiti določenim pogojem. Oseba, ki napravi oporoko mora biti kot prvo oporočno sposobna, to pomeni da mora biti stara najmanj petnajst let in mora biti sposobna za razsojanje. Oporoka je po drugi strani enostranska izjava zapustnikove volje, ki pa jo mora zapustnik izjaviti hote in po svoji volji, ne glede na to ali gre za nastanek, spremembo ali preklic oporoke. Oporoka mora biti prav tako sestavljena v eni izmed oblik predpisanih z ZD. Te oblike so na primer lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami, sodna oporoka in ustna oporoka. Nenazadnje pa mora biti vsebina oporoke možna, dopustna , določena ali določljiva. To pomeni da mora stvar omenjena v oporoki ob razglasitvi oporoke obstajati, oporočitelj mora biti lastnik naklonjene stvari, vsebina oporoke pa prav tako ne sme biti v nasprotju z ustavnimi ali drugimi predpisi ali moralo. Neizpolnjevanje omenjenih pogojev za veljavnost oporoke ima lahko določene posledice. V primeru da zapustnik v času ko je napravil oporoko ni bil oporočno sposoben, je le ta neveljavna. Če v oporoki ni izražena prava in resnična volja zapustnika, torej če je bila ta na primer sestavljena zaradi sile ali grožnje, v zmoti, zaradi zvijače, je oporoka lahko nična, neveljavna ali izpodbojna. Če oporoka ni napravljena v eni izmed oblik predpisanih z ZD ima to za posledico izpodbojnost oporoke in možno konverzijo v drugo obliko oporoke. V primeru da pa je vsebina oporoke nemožna, nedopustna, nedoločena ali nedolčljiva pa je oporoka nična.
Miha Dolenc
tel: 040 30 30 84
mail:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
|
Dedno pravo -
Pogosta vprasanja
|
Vprašanje:
Moj stric, ki je zadnjih 20 let živel v Švici je prejšnji mesec umrl. Zapustil je oporoko po kateri sem jaz kot nečakinja podedovala stanovanje v Sloveniji. Ker stric ni imel ne žene in otrok je vse ostalo premoženje v Švici zapustil mojemu očetu, njegovemu bratu. Zanima me kaj moram sedaj jaz narediti, da bi lahko dejansko prevzela to stanovanje, ki mi je bilo dodeljeno s strani oporoke?
Odgovor:
Pridobiti si morate mrliški list strica na podlagi katerega boste lahko sprožili zapuščinski postopek v Sloveniji. Ker ste po oporoki edina dedinja premoženja v Sloveniji bi moral biti zapuščinski postopke relativno hiter. Na podlagi zapuščinskega sklepa se boste lahko vpisali v zemljiško knjigo kot lastnica stanovanja.
Sicer lahko postopek vodite sami, vendar bi Vam svetovali, da se oglasite v naši pisarni in pomagali Vam bomo speljati postopek hitro in učinkovito. Ovire na katere lahko naletite tekom postopka so lahko na primer, v katerem jeziku je oporoka, kje je bila deponirana, ali je mrliški list preveden po zapriseženem tolmaču, itd. Skratka na prvi pogled preprost postopek, ki pa se Vam lahko zelo podaljša v kolikor ne pristopite na pravilen način.
Miha Dolenc
tel: 040 30 30 84
mail:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
|
Dedno pravo -
Pogosta vprasanja
|
Zapustnik s svojim premoženjem dostikrat razpolaga že za čas svojega življenja v obliki daril v korist predvsem svojim potomcev in zakonca, lahko pa tudi v korist drugih sorodnikov. S tem želi zapustnik v prvi vrsti razdeliti premoženje za čas življenja samo v koristi določenih oseb, z namenom da se v čim večji meri izogne razpolaganju z njegovim premoženjem za primer njegove smrti. Razlogi za tako razpolaganje so večinoma zapustnikovo preferiranje določenih njegovih potencialnih dedičev (npr. določenega sina, hčere, vnuka, žene). Zaradi razpolaganj v obliki daril že za čas življenja zapustnika pa lahko pride do tega za zapustnik svoje premoženje do svoje smrti zelo »osiromaši«, kar pomeni, da mogoče za ostale dediče ne ostane veliko razpoložljivega premoženja. Za take primere Zakon o dedovanju (ZD) določa institut vračunanja daril in volil v dedni delež, na podlagi katerega dobijo dediči pri zakonitem dedovanju, ki so od zapustnika dobili darila za čas življenja ali jim je zapustnik naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine, na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Vračunanje morajo dediči katerih dedni delež je bil prikrajšan zahtevati. Do vračunanja pa ne pride v primeru da je zapustnik to izrecno določil v oporoki, ali če je to izrazil ob daritvi. V primeru da pride do vračunanja se lahko dedič v čigar dedni delež se darilo vračuna odloči ali se v njegov dedni delež vračuna vrednost darila, ali pa vrne darilo v naravi v zapuščino. Če zapuščine ni toliko, da bi dediči, ki zahtevajo vračunanje, dobili ustrezno vrednost iz zapuščine, ne dobi dedič, kateremu se darilo vračuna v dedni delež ničesar iz zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti. Vendar pa to ne velja v primeru da so s takim ravnanjem prikrajšani nujni deleži dedičev, ki vračunanje zahtevajo. V takem primeru se vračajo darila in reducirajo volila do vrednosti, kot je potrebno, da se dopolni nujni delež.
Miha Dolenc
tel: 040 30 30 84
mail:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
|
Dedno pravo -
Pogosta vprasanja
|
Vprašanje:
Moj brat je pred enim mesecem v nesreči umrl. Zapustil je enega otroka in ženo. Skupaj z ženo imata dober avto, hišo in vikend v hribih. Brat je bil tudi lastnik podjetja, ki ga sedaj vodi žena. Vem, da je bil brat kar zadolžen, prav tako pa si je tudi od mene nekajkrat izposodil denar. Skupno mi je ostal dolžan še okoli 5.000 EUR. Ali imam kakšno možnost ta denar dobiti nazaj? Hvala za pomoč!
Odgovor:
Po uvedbi zapuščinskega postopka se lahko kot bratov upnik prijavite v zapuščinski postopek in s tem postanete stranka postopka. Imate dve možnosti. Po prvi lahko le prijavite svojo terjatev v zapuščino in od dedičev, glede na to da sta dva (otrok in žena), solidarno odgovarjata za dolgove zapustnika, zahtevate izplačilo dolgovanega zneska iz podedovanega premoženja. V tem primeru dediča odgovarjata z vsem svojim premoženjem, vendar do višine vrednosti svojega dednega deleža. Ker pa verjetno ne veste, ali bo terjatev prijavil še kakšen drug upnik, se lahko zavarujete tudi tako, da zahtevate ločitev zapuščine. Z uporabo tega instituta pride do ločitve zapustnikovega premoženja od premoženja dedičev, vse dokler se ne poplačajo dolgovi upnikom, ki so zahtevali ločitev. Izločitev premoženja lahko zahtevate v treh mesecih od uvedbe dedovanja na podlagi Zakon o dedovanju.
Miha Dolenc
tel: 040 30 30 84
mail:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
|
|
|
Preberite več...