Do dedovanja na podlagi zakona – zakonitega dedovanja pride vedno v primeru da zapustnik ni napravil oporoke in obstaja zapustnikovo premoženje, ki je lahko predmet dedovanja. Zakonito dedovanje je tako rekoč dedovanje na podlagi Zakona o dedovanju (ZD), ki tudi predpisuje postopek dedovanja. ZD tako določa krog oseb, ki po zakonu pridejo v poštev kot dediči, pomembna pa sta sorodstvo in zakonska zveza. Na tem mestu moramo povedati da je popolna posvojitev izenačena s sorodstvom, prav tako pa je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko skupnostjo. ZD tako za zakonito dedovanje določa tri dedne rede, po katerih lahko pride do dedovanja po zapustniku. Prvi dedni red tvorijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner. Te osebe zapustnikovo premoženje dedujejo po enakih delih. V drugi dedni red ZD vmešča zapustnikove starše in zapustnikovega zakonca. Do dedovanja v drugem dednem redu pride le v primeru, da ni zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev ali če ti ne dedujejo. V takem primeru zakonec ne deduje sam v prvem dednem redu, temveč v drugem dednem redu skupaj z zapustnikovimi starši. Tako starša dedujeta polovico zapuščine po enakih delih, zakonec pa drugo polovico. V primeru da eden od staršev ne deduje in ni zapustil potomcev , pride do prirasti njegovega deleža, deležu drugega od staršev. V primeru da ne deduje noben od staršev in nimata potomcev, priraste njun delež , torej deduje celotno zapuščino zapustnikov zakonec. V tretji dedni red ZD uvršča zapustnikove dedke in babice. Ti pridejo v poštev kot dediči le v primeru da iz bližnjih dednih redov ni nikogar ki bi lahko dedoval po zapustniku. Tudi tu veljajo glede prirasti enaka pravila kot v drugem dednem redu.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vprašanje:

Na zapuščinski obravnavi smo bili seznanjeni z oporoko mojega očeta. Oporoka je bila napisana na računalnik, naj bi bila podpisana s strani mojega očeta, navedene priče pa so hčerke mojega brata, ki je po oporoki podedoval celotno premoženje. zanima me ali je taka oporoka veljavna? Na zapuščinski obravnavi se sicer nisem strinjal z oporoko.

Odgovor:

Glede na opisano lahko rečemo, da imate prav, taka oporoka je neveljavna. Skladno z Zakon o dedovanju (ZD), pri pisni oporoki pred pričami ne morejo biti priče oporočiteljevi potomci, njihovi predniki, njihovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena. Taki oporoki morate v ločeni pravdi ugovarjati.

Glede na opisano Vam svetujem, da se oglasite v naši pisarni in pomagali Vam bomo zavarovati Vaše pravice in interese.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Zakon o dedovanju (ZD) v okviru dedovanja na podlagi zakona ureja in določa tudi institut nujnega deleža in nujnih dedičev. Po ZD so nujni dediči zapustnika njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali izvenzakonski partner in njegovi starši. Naštete osebe spadajo v krog absolutnih nujnih dedičev. V krog relativnih nujnih dedičev pa sodijo osebe, ki so nujni dediči lahko le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. To so zapustnikovi bratje in sestre in zapustnikovi stari starši. Pomembno pri nujnem deležu je, da ga upravičenci v zapuščinskem postopku uveljavljajo - zahtevajo, saj do »dodeljevanja« nujnega deleža ne pride že po samem zakonu. V primeru da pravico do nujnega deleža uveljavlja več oseb, pridejo pred vsemi drugimi kot nujni dediči najprej v poštev zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner. V primeru da ni nikogar od prej navedenih nujnih dedičev, pridejo na vrsto kot nujni dediči zapustnikovi starši in na temelju vstopne pravice njihovi otroci, vendar ti le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. In šele v primeru da ni nikogar, ki bi spadal v bližji zakoniti dedni red lahko uveljavljajo pravico do nujnega deleža zapustnikovi stari starši in ti spet le v primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Potrebno je povedati da znaša nujni delež zapustnikovih potomcev, njegovih posvojencev in njihovih potomcev, zapustnikovega zakonca ali izvenzakonskega partnerja eno polovico deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih na podlagi zakonitega dedovanja, nujni delež zapustnikovih staršev, njegovih bratov in sester ter njegovih starih staršev pa znaša tretjino deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih na podlagi zakonitega dedovanja.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vprašanje:

Oče je z darilno pogodbo prepisal hišo v centru mesta na mojega brata. Ko so opravili prepis mi je brat zagotovil, da mi bo izplačal polovico. Po očetovi smrti smo se poskušali dogovoriti glede delitve premoženja in brat seveda ni hotel več slišati o delitvi in o vrednosti polovičnega deleža hiše. Brat mi je ponudil izplačilo nujnega deleža skladno z darilno pogodbo, vendar je v darilni pogodbi vrednost nepremičnine ocenjena na 50.000,00 EUR in brat mi je ponudil izplačilo v višini 12.500,00 EUR za hišo, ki je vredno po DURS cenitvi okoli 430.000,00 EUR. Ali me resnično lahko brat izplača z 12.500,00 EUR za delež, ki bi moral biti vsaj 100.000,00 EUR in več?

Odgovor:

Nujni delež skladni z Zakon o dedovanju z darilno pogodbo ne sme biti prikrajšan, določitev nujnega deleža v darilni pogodbi je brezpredmetna. Cena nepremičnine v darilni pogodbi je nerelevantna, opravite cenitev nepremičnine s sodno zapriseženim cenilcem, njegova cenitev bo osnova za izračun vrednosti Vašega deleža.

Svetujemo Vam, da se oglasite v naši pisarni in pomagali Vam bomo zavarovati vaše interese in pravice.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.